V zadnjih desetletjih so se zlasti zaradi intenziviranja kmetijstva, urbanizacije in drugih posegov v prostor življenjske razmere za divjad ter druge prostoživeče živali kmetijske krajine poslabšale. Zato je nujno opraviti presojo, ki posamezen poseg v okolje ovrednoti z vidika vpliva na različne elemente okolja. Za ohranjanje biodiverzitete je med drugim pomembna presoja vpliva na divjad (oz. prostoživeče živali nasploh). Presoja vplivov različnih posegov v prostor na divjad je ob trenutnem znanju in izkušnjah pomanjkljiva, manjka pa tudi obravnava možnih kumulativnih vplivov. Škodljive učinke vplivov zaznavamo preko upadanja številčnosti in vitalnosti nekaterih vrst (tudi divjadi) in motenj ekološke povezljivosti. Izdelava smernic z merili za presojo posegov in morebitnimi omilitvenimi ukrepi pri posegih v okolje oziroma v habitate divjadi bo zato pomembna strokovna podlaga in pripomoček vsem pripravljavcem strokovnih podlag za posege v prostor.

V okviru projekta bomo zastavljene cilje dosegli s pomočjo naslednjih aktivnosti:

1. Analiza trenutnega stanja prostora in populacij divjadi ter analiza njunih sprememb skozi zgodovino. Pri tem se bomo osredotočili predvsem na tisto okolje, kjer so vplivi človekove dejavnosti bistveni. S pomočjo pregleda literature, arhivskih in ažurnih podatkov številčnosti različnih vrst divjadi in zgradbe prostora bomo s prostorskimi (GIS) analizami raziskali zgodovinske spremembe in opisali trenutno stanje tega prostora. Podrobno bomo analizirali trenutno stanje in spremembe v populacijah divjadi ter poiskali povezave med spremembami v okolju in stanjem v populacijah izbranih vrst. Za demonstracijske namene bomo pripravili tudi model(e) primernosti prostora za najbolj prizadete vrste (npr. poljski zajec) ob različnih scenarijih kmetijske rabe tal (od ekstenzivne do intenzivne).
2. Pregled obstoječih modelov ekološke povezljivosti v Sloveniji in ocena vloge krajinskih elementov za dolgoročno ohranjanje povezljivosti. Preverili bomo obstoječe modele ekološke povezljivosti v Sloveniji in analizirali, koliko k ekološki povezljivosti v intenzivni kmetijski krajini prispevajo različni krajinski elementi. Pri tem bomo preverili dostopnost podatkov za strukturno in tudi funkcionalno povezljivost. Upoštevali bomo krajinske elemente, za katere so na voljo javno dostopni prostorski sloji. Pripravili bomo tudi t. i. gap analizo sedanjega vključevanja ekološke povezljivosti v prostorsko načrtovanje.
3. Analiza dosedanjih (celovitih) presoj vplivov na okolje oz. posegov v prostor z vidika divjadi in njenega življenjskega prostora, in sicer za tiste skupine posegov, kjer so pričakovani pomembni vplivi človekove dejavnosti na divjad oz. druge vrste prostoživečih živali. Razvili bomo metodologijo vrednotenja obravnave segmenta živalstva v okoljskih poročilih oz. pri presojah vplivov na okolje; na podlagi analiz bomo pripravili izhodišča in priporočila kako v prihodnje vsebine, povezane s prostoživečimi živalmi (divjadjo), pripraviti čim bolj kakovostno.
4. Raziskave in določitev zahtev divjadi v povezavi z življenjskim prostorom v okoljih, kjer so vplivi človekove dejavnosti bistveni. Izvedli bomo konkretne raziskave na izbranih ciljnih vrstah divjadi, in sicer za najbolj aktualne skupine posegov v prostor.
5. Identifikacija in opis ključnih človekovih aktivnosti, ki v krajini zmanjšujejo kakovost življenjskega prostora divjadi. Analizirali bomo ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP) v Sloveniji v različnih programskih obdobjih, ki so spodbujali ohranjanje krajinskih elementov v kmetijski krajini. Pri tem bomo preverili standarde za dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč, predpisane zahteve ravnanja ter različne intervencije.
6. Izdelava smernic z merili za presojo posegov in morebitnimi omilitvenimi ukrepi pri posegih v okolje oziroma v habitate divjadi. Tovrstne smernice bodo v pomoč ključnim deležnikom, ki se ukvarjajo s presojami posegov v prostor.
7. Diseminacija rezultatov h končnim uporabnikom.